Eden od pomembnih segmentov celostne vzgoje človeka je tudi gibanje, telesni razvoj. Je eden ključnih pomenov, da človek postaja vedno bolj ‘človeški’.
Da bi postali samostojni, morajo otroci razviti dobro koordinacijo in nadzor gibanja. Svoboda gibanja, ki je na voljo otrokom v zgodnjem otroštvu, jim omogoča učenje nadzorovanja telesa v določenem prostoru. Dejavnosti področja vsakdanjega življenja nenehno spontano spodbujajo otrokovo pozornost in preciznost.
Življenje v Hiši otrok je organizirano tako, da je vsakemu otroku izpolnjena notranja potreba po poskrbeti zase, za druge in za okolje.
Dejavnosti vključujejo mnogo izkušenj z vodo, kar imajo otroci v prvem starostnem obdobju še posebno radi in jih pomirja. Pripravljajo si malico, pomivajo posodo, loščijo čevlje ali ogledala, skrbijo za rastline zunaj in na vrtu, za živali… Tudi vaje vljudnosti in spoštovanju zahtevajo veliko samokontrole gibanja.
Vsakodnevno t.i. gibanje na črti je pomemben element telesnega in gibalnega razvoja.
S pomočjo teh nalog in izkušenj se otroci učijo koncentracije, koordinacije gibanja, reda, zaključen ciklus dela in razvijajo fino motoriko. Vaje v vsakdanjem življenju so temelj prihodnjega učenja.
Vsak del našega telesa ima svoj namen
Montessorijeva govori o delih telesa, ki služijo le osebi sami. V mislih imamo nehotno (vegetativno) živčevje in hotno (somatsko) živčevje. Trije glavni deli telesa, ki jih poganja somatsko delovanje so možgani, čutila in mišice. Delovanje vseh teh treh natančnih mehanizmov omogoča gibanje. Montessorijeva želi poudariti, da s pomočjo tega sistema prihajamo v stik z živim in neživim svetom, torej tudi z ljudmi.(Montessori, Srkajoči um,165)
Gibanje in razvoj umskih sposobnosti gresta z roko v roki
Za dobro zdravje je pomembno usklajeno delovanje srca, pljuč in želodca. Isto pravilo velja za možgane, čutilne organe in mišice. Tudi ti morajo delovati skladno.
Če torej želimo razvijati umske sposobnosti, moramo nujno vključiti vidik gibanja. Nahraniti moramo vsak del tega sistema. Če razmišljamo le o umu oz. le o telesu, je to po besedah Montessorijeve škodljiva napaka, saj ločimo naravno povezavo med njima, ločimo delovanje telesa od misli.
Senzorne aktivnosti
Učenje poteka preko gibanja
Zaznavni materiali – ključ do abstrakcije, predstavnosti, domišljije
so oblikovani tako, da otroci identificirajo in klasificirajo informacije, ki jih s pomočjo čutil dobijo iz okolja ter s tem izostrijo svoja čutila oz. zaznavne občutke. Z vsemi čutili vid, sluh, tip, vonj, okus raziskujejo značilnosti, ki jih spremljajo v okolju. S pomočjo konkretnih materialov zaznavanja, s katerimi otrok rokuje, jih prenaša vonja, okuša, tipa.., doživi in klasificira ter vse te lastnosti tudi poimenuje.
Zavedanje in poimenovanje temeljnih dimenzij življenja je otrokov ključ do okolja, v katerem živi. Je ključ za abstrakcijo in posredno tudi zavedanje in prepoznavanje svojih občutkov in čustev.
