10 ključnih značilnosti vzgojno izobraževalnega pristopa Montessori - najbolj razširjenega pedagoškega pristopa na svetu

Srce, idejna mama in utemeljiteljica pedagogike Montessori je italijanska zdravnica, antropologinja in pedagoginja Maria Montessori. Gre za izobraževalno filozofijo in pedagogiko celostnega pogleda na življenje, ki na vsaki stopnji razvoja in v vsakem razvojnem obdobju spremlja in podpira vitalne človekove potrebe od rojstva do smrti.

Montessori je holistična pedagogika, ki v ospredje postavlja naravni razvoj posameznika od 0-24 let. Ključne značilnosti vseh programov Montessori je pomoč življenju in je vzgoja za življenje v štirih starostnih obdobjih: dojenčki (0-3) , otroci (3-6), osnovnošolci (6-12) in mladostniki (12-18). V lepo urejenem okolju, zasnovanem za večvrstne skupine vsebuje dejavnosti, ki ustrezajo posebnim potrebam starostne skupine. V teh okoliščinah otroci, mladi in odrasli najdejo tisto, kar je potrebno za posameznikov razvoj, hkrati pa pridobijo resnične življenjske izkušnje, kaj pomeni živeti izpolnjeno življenje v družbi drugih. Učijo se pomena svobodne izbire in obenem prevzemanja odgovornosti za vpliv svojih dejanj na blaginjo skupnosti, v kateri živijo.

Montessori ustvarja človeka sedanjosti za prihodnost, človeka z novo močjo in vizijo drugačnega mirnega trajnostnega globalnega sveta. Za prihodnost skrbi s tem, da skrbi za sedanjost. Je vzgoja za vrednote, je vzgoja ki ni le teorija, temveč iskanje poti, po kateri hodi posameznik. Je še več, je način življenja, ki ceni kozmično vizijo. Ves Univerzum je v soodvisnosti, vse je med seboj povezano in s svojimi dejanji močno vplivamo drug na drugega in na univerzalno celoto. Poleg razvoja otroka razume in podpira dostojanstveno staranje z zavedanjem, da je najnujnejše poskrbeti za najšibkejši člen družbe, ker le tako lahko družba in vse v Univerzumu obstoji. Obenem gre za zavedanje, da razvoj včasih ne gre po običajni poti in otrok/osebe s posebnimi potrebami potrebujejo drugačno spodbudo in podporo za celostni naravni razvoj in za vključitev v socialno okolje.

Učni načrt Montessori je način izobraževanja 21. stoletja. Ustvarjen je bil z idejo, da se vsi otroci radi in lahko učijo, tako da vsakemu otroku pomaga razviti njegov jaz z velikim poudarkom na njegovi prirojeni inteligenci in krepitvi področij, kjer mu gre dobro. Montessori vsakemu otroku omogoča interdisciplinarno učenje v njegovem tempu in izkušnjo uspeha. Zasnovan je tako, da otroku dovoljuje slediti svojim interesom.

Znanost dokazuje, da otrok odkriva in spoznava svet z lastnim delovanjem in interakcijo z okoljem ter da je igra zanj delo. Eden od ključnih elementov pristopa Montessori je ravno ta, da ima otrok možnost izbire dejavnosti. Svobodna izbira zagotavlja najboljšo izkušnjo, ker je notranje motivirana in kot taka ključ do uspeha.

Po pristopu Montessori otroci vsak dan sprejemajo pomembne odločitve, medsebojno sodelujejo, ponotranjajo red in so del naravne družbene skupine. Zelo lahko sprejemajo nove stvari in se dobro odzivajo na spremembe. Učijo se spoštovanja in spoznavanja novih ljudi, zato se hitro prilagodijo, zastavljajo vprašanja in se dobro znajdejo v novem okolju.

Otroci imajo notranjo potrebo po redu, ki jo Montessori prepoznava in upošteva, zato zagotavlja umirjeno, urejeno okolje, kjer otrok lahko pričakuje, da bodo stvari na svojem mestu v nekem logičnem redu. V takšnem okolju otroku omogočamo občutek varnosti, zato se možgani lažje osredotočijo na učenje.

Leta 1907 je Maria Montessori ustanovila prvo hišo otrok v Italiji, danes pa je z več kot 30.000 vrtci in šolami Montessori najbolj razširjen pedagoški pristop na svetu.

Maria Montessori je začela praktično delo z otroci od 3 do 7 let, do danes pa je Montessori pristop napredoval in je primeren tako za najmlajše kot srednješolce. Izobraževanje Montessori za vse starostne skupine se opira na poglobljeno znanje človeškega razvoja ter razumevanje potreb in teženj človeka v vsaki od razvojnih faz in zato tako dobro deluje. Podatki kažejo, da so otroci po zaključku takšnih izobraževanj tudi v kasnejšem življenju uspešni.

V zadnjih letih zaznavamo velik porast delno subvencioniranih vzgojno izobraževalnih ustanov Montessori po celem svetu. Veliko je pobud, ki si prizadevajo Montessori vključiti v javni sektor in še na ta način približati to obliko izobraževanj, ki je med starši vedno bolj priljubljena.