S tem ko je otrok lahko prispeval k okolju in družbi, ima občutek, da je naredil nekaj velikega. Ponosen je sam nase postaja samozavestnejši, samostojnejši. Krepi tudi samospoštovanje in spoštovanje do drugega ter narave.
Ob skrbno načrtovanih aktivnostih, v skupinah od pet do sedem otrok in pod vodstvom mentorja, otroci razvijajo svoje najbolj primarne spretnosti. Ob delu z zemljo, živalmi, raziskovanju naravnega okolja v sproščenem duhu spoznavajo sebe, druge in okolje, se učijo medsebojne pomoči ter spretnosti, pridobivajo nova znanja in veščine ter uresničujejo svoje inovativne ideje, ki jim bodo kasneje v življenju zagotovo koristile.
V parku spodbujamo in podpiramo:
– Inovativno razmišljanje in reševanje problemov
– Individualno in skupinsko delo
– Razvijanje podjetniškega razmišljanja
– Učenje strokovnih znanj skozi igro po načelih pedagogike
– Montessori na konkretnih primerih
– Spodbujanje trajnostnega načina življenja
– Spoznavanje tehnologij, ki omogočajo trajnostno upravljanje z viri
– Odgovornost in skrb zase, za druge in okolje
– Stik in delo z živalmi, rastlinami, lesom, glino in drugimi materiali
– Spoznavanje ciklov v naravi
– Spoznavanje, od kod pride hrana
– Gibanje – zdrav način življenja
– Prosta igra – proste misli
– Uresničevanje lastnih idej
– Medgeneracijsko sodelovanje in vertikalni prenos znanja
– Urejanje okolice in skupnih rekreacijskih površin na trajnosten način (z uporabo živali)
– Izkušnja in učenje različnih rokodelskih spretnosti/obrti (lesarstvo, šivanje, polstenje, oblikovanje)
– Izražanje preko umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, glasbe, ples)
Otrok v predšolskem obdobju je v času, ko se možganske poti ustvarjajo in utrjujejo. Maria Montessori je opazila, da je otrok te starosti v občutljivem obdobju za jezik, tako govorno kot pisno. Okolje za otroka v tem obdobju je bogato in polno raznolikih priložnosti za govorjeno besedo (poslušanje zgodb, rim, pesmi, pogovori z drugimi), kakor tudi z uvajanjem v opismenjevanje.
Otroci se s peščenimi črkami in premično abecedo uvedejo v prepoznavanje simbolov/črk, kmalu za tem poizkušajo s prvim pisanjem in s pomočjo tega tudi postopoma z branjem.
Števila so zelo mikavna za otroke. Vedeti koliko ali kakšno je število, zagotavlja drugo dimenzijo razumevanja sveta. Montessori materiali na področju matematike pomagajo otrokom razumeti matematične koncepte. Otroci z rokovanjem konkretnih materialov gradijo trdne temelje za matematične principe, razvijajo spretnosti in sposobnosti za reševanje težav, ki jih bodo potrebovali na področju matematike.
Znanost (zgodovina, geografija, biologija) in umetnost (likovna in glasbena) sta prepleteni v predšolski kurikulum pedagogike montessori. Predstavljeni so na konkretni, zaznavni način, skupaj z izkušnjami realnega življenja.
Na področju geografije se ne učijo le imen različnih držav, ampak tudi o življenju v njih. S tem razvijajo čut spoštovanja do različnih kultur. Majhni otroci so po naravi znanstveniki.
Ko opazujejo ali skrbijo za rastline in živali, se v njih prebuja zanimanje za znanstvene razlage in do odkrivanja življenja.
Likovna in glasbena umetnost otrokom omogočata veselo in ustvarjalno lastno izražanje, kot tudi izkušnje z umetniki teh področij.
Materiali v montessori okolju so oblikovani tako, da izolirajo en koncept ali značilnost, na zelo konkreten in oprijemljiv način. Otroci delajo z materiali, ki imajo vgrajeno kontrolo napake in s tem omogočajo otrokom, da sami odkrivajo svoje napake. »Napake« razumemo kot potreben del učnega procesa, ki otrokom pomaga pri rasti in pozitivni samopodobi. Montessori materiali so most med znanim in neznanim ter otrokom omogočajo, da se počasi razvijajo od konkretne, temelječe na izkušnji k vedno bolj abstraktni misli.
V pripravljenem okolju po pedagogiki montessori so otroci v starostno heterogenih skupinah najmanj treh različnih starosti. To omogoča starejšim, socialno bolj razvitim otrokom, da postanejo vzor mlajšim. Ob pomoči mlajšim se preizkušajo v potrpežljivosti, strpnosti in sprejemanju drugih in drugačnih. Naučijo se spoštovati perspektive drugih.
V heterogenih skupinah si otroci lahko izberejo prijateljstva na temelju skupnih interesov, ne le zaradi enake starosti.
Skrb za sebe, za druge in za okolje je temelj za vsa pravila v vrtcu. S tem, ko odrasli spoštljivo delajo in živijo z otroki, se otroci naučijo spoštljivega vedenja do sebe in drugih.
Otroci imajo tudi naravni čut za sprejemanje in razumevanje duhovnega. Že od majhnega čutijo veselje in mir ob meditaciji naravnih pojavov. Stvarem se znajo čuditi in jih občudovati. To je pogoj za spoštovanje in hvaležnost. Cenijo trenutke tišine in priložnosti za zavedanje stvari okoli sebe in v sebi. Zato imajo v montessori programu v vsakodnevnem življenju omogočene take priložnosti. Vaje vljudnosti in spoštovanja, hoja in gibanje na črti ter igra tišine so vsakodnevna stalnica vsake Hiše otrok in otroci jih imajo zelo radi.
Eden od pomembnih segmentov celostne vzgoje človeka je tudi gibanje, telesni razvoj. Je eden ključnih pomenov, da človek postaja vedno bolj ‘človeški’.
Da bi postali samostojni, morajo otroci razviti dobro koordinacijo in nadzor gibanja. Svoboda gibanja, ki je na voljo otrokom v zgodnjem otroštvu, jim omogoča učenje nadzorovanja telesa v določenem prostoru. Dejavnosti področja vsakdanjega življenja nenehno spontano spodbujajo otrokovo pozornost in preciznost.
Življenje v Hiši otrok je organizirano tako, da je vsakemu otroku izpolnjena notranja potreba po poskrbeti zase, za druge in za okolje.
Dejavnosti vključujejo mnogo izkušenj z vodo, kar imajo otroci v prvem starostnem obdobju še posebno radi in jih pomirja. Pripravljajo si malico, pomivajo posodo, loščijo čevlje ali ogledala, skrbijo za rastline zunaj in na vrtu, za živali… Tudi vaje vljudnosti in spoštovanju zahtevajo veliko samokontrole gibanja.
Vsakodnevno t.i. gibanje na črti je pomemben element telesnega in gibalnega razvoja.
S pomočjo teh nalog in izkušenj se otroci učijo koncentracije, koordinacije gibanja, reda, zaključen ciklus dela in razvijajo fino motoriko. Vaje v vsakdanjem življenju so temelj prihodnjega učenja.
Vsak del našega telesa ima svoj namen
Montessorijeva govori o delih telesa, ki služijo le osebi sami. V mislih imamo nehotno (vegetativno) živčevje in hotno (somatsko) živčevje. Trije glavni deli telesa, ki jih poganja somatsko delovanje so možgani, čutila in mišice. Delovanje vseh teh treh natančnih mehanizmov omogoča gibanje. Montessorijeva želi poudariti, da s pomočjo tega sistema prihajamo v stik z živim in neživim svetom, torej tudi z ljudmi.(Montessori, Srkajoči um,165)
Gibanje in razvoj umskih sposobnosti gresta z roko v roki
Za dobro zdravje je pomembno usklajeno delovanje srca, pljuč in želodca. Isto pravilo velja za možgane, čutilne organe in mišice. Tudi ti morajo delovati skladno.
Če torej želimo razvijati umske sposobnosti, moramo nujno vključiti vidik gibanja. Nahraniti moramo vsak del tega sistema. Če razmišljamo le o umu oz. le o telesu, je to po besedah Montessorijeve škodljiva napaka, saj ločimo naravno povezavo med njima, ločimo delovanje telesa od misli.
Senzorne aktivnosti
Učenje poteka preko gibanja
Zaznavni materiali – ključ do abstrakcije, predstavnosti, domišljije
so oblikovani tako, da otroci identificirajo in klasificirajo informacije, ki jih s pomočjo čutil dobijo iz okolja ter s tem izostrijo svoja čutila oz. zaznavne občutke. Z vsemi čutili vid, sluh, tip, vonj, okus raziskujejo značilnosti, ki jih spremljajo v okolju. S pomočjo konkretnih materialov zaznavanja, s katerimi otrok rokuje, jih prenaša vonja, okuša, tipa.., doživi in klasificira ter vse te lastnosti tudi poimenuje.
Zavedanje in poimenovanje temeljnih dimenzij življenja je otrokov ključ do okolja, v katerem živi. Je ključ za abstrakcijo in posredno tudi zavedanje in prepoznavanje svojih občutkov in čustev.
Znanost dokazuje, da otrok odkriva in spoznava svet z lastnim delovanjem in interakcijo z okoljem ter, da je igra zanj delo in delo igra. Eden od ključnih elementov pristopa Montessori je ravno ta, da ima otrok možnost izbire dejavnosti, ki so znotraj pravil skupnosti v kateri deluje. Svobodna izbira zagotavlja najboljšo izkušnjo, ker je notranje motivirana in kot taka ključ do uspeha.
Lepo urejeno okolje, zasnovano za heterogene skupine, vsebuje dejavnosti, ki ustrezajo potrebam določene starostne skuine. V takih pogojih otroci, mladi in odrasli najdemo tisto, kar je potrebno za posameznikov razvoj, hkrati pa pridobimo življenjske izkušnje, kaj pomeni živeti svoj najboljši jaz v družbi drugih. Učijo se pomena svobodne izbire in obenem prevzemanja odgovornosti za vpliv svojih dejanj na blaginjo skupnosti v kateri živijo.
V zadnjih letih postaja Montessori vedno bolj priljubljen in aktualen pedagoški pristop. Zaznavamo velik porast delno subvencioniranih vzgojno izobraževalnih ustanov Montessori po celem svetu. Veliko različnih pobud je usmerjeno v prizadevanje, omogočiti vsem otrokom enake možnosti izobraževanja, ki je med starši in stroko vedno bolj priljubljeno.
Tudi pri nas je število vrtcev Montessori v zadnjih letih naraslo in jih imamo v Sloveniji do sedaj že 26. Vsi so zasebni vrtci ali zasebne šole in večina jih ima tudi Certifikat vrtca Montessori. Imamo dve OŠ Montessori in nekaj ‘izobarževanj na domu’, ki delajo po programu za OŠ Montessori. Ustanovili smo Združenje Montessori Slovenije, kjer si lahko tudi ogledate seznam USTANOVE MONTESSORI V SLOVENIJI.
Prav tako je vedno več primerov, kjer je vzgojitelj z diplomo Montessori zaposlen v javnem vrtcu in v svoji skupini vpeljuje elemente Montessori.
Montessori ustanove se kontinuirano množijo že več kot 100.
Leta 1907 je dr. Maria Montessori v Italiji ustanovila prvo hišo otrok. Danes pa je z več kot 30.000 vrtci in šolami, v 144 državah sveta, Montessori najbolj razširjen in hkrati zelo aktualen, iskan in cenjen pedagoški pristop na svetu. Najdemo ga na vseh celinah sveta.
Otroci imajo notranjo potrebo po redu, ki jo montessori prepoznava in upošteva, zato zagotavlja umirjeno, urejeno in estetsko okolje, kjer otrok lahko pričakuje, da bodo stvari na svojem mestu v nekem logičnem redu. V takšnem okolju otroku omogočamo občutek varnosti, zato se možgani lažje osredotočijo na učenje.
Po pristopu Montessori otroci vsak dan sprejemajo pomembne odločitve, medsebojno sodelujejo, ponotranjajo red in so del naravne družbene skupine. Zelo lahko sprejemajo nove stvari in se dobro odzivajo na spremembe. Učijo se spoštovanja in spoznavanja novih ljudi, zato se hitro prilagodijo, zastavljajo vprašanja in se dobro znajdejo v novem okolju.
Učni načrt Montessori je način izobraževanja 21. stoletja. Ustvarjen je bil z idejo, da se vsi otroci radi in lahko učijo, tako da vsakemu otroku pomaga razviti njegov jaz z velikim poudarkom na njegovi prirojeni inteligenci in krepitvi področij, kjer mu gre dobro. Montessori vsakemu otroku omogoča interdisciplinarno učenje v njegovem tempu in izkušnjo uspeha. Zasnovan je tako, da otroku dovoljuje slediti svojim interesom.
Montessori ustvarja človeka sedanjosti za prihodnost, človeka z novo močjo in vizijo drugačnega mirnega trajnostnega globalnega sveta. Za prihodnost skrbi s tem, da skrbi za sedanjost. Je vzgoja za vrednote, je vzgoja ki ni le teorija, temveč iskanje poti, po kateri hodi posameznik. Je še več, je način življenja, ki ceni kozmično vizijo. Ves Univerzum je v soodvisnosti, vse je med seboj povezano in s svojimi dejanji močno vplivamo drug na drugega in na univerzalno celoto. Poleg razvoja otroka razume in podpira dostojanstveno staranje z zavedanjem, da je najnujnejše poskrbeti za najšibkejši člen družbe, ker le tako lahko družba in vse v Univerzumu obstoji. Obenem gre za zavedanje, da razvoj včasih ne gre po običajni poti in otrok/osebe s posebnimi potrebami potrebujejo drugačno spodbudo in podporo za celostni naravni razvoj in za enakovredno vključitev v socialno okolje.
Maria Montessori je začela praktično delo z otroci od 3 do 7 let. Do danes je Montessori pristop napredoval in je primeren tako za najmlajše kot srednješolce in tudi študente. Izobraževanje Montessori za vse starostne skupine se opira na poglobljeno znanje človekovega razvoja ter razumevanje potreb in teženj človeka v vsaki od razvojnih faz. To je razlog, da tako dobro deluje. Podatki kažejo, da so otroci po zaključku takšnih izobraževanj tudi v kasnejšem življenju uspešni.
Pedagogika dr. Marie Montessori je holistična pedagogika, ki v ospredje postavlja celostni naravni razvoj posameznika od 0-24 let. Ključna značilnosti vseh programov Montessori je pomoč življenju in je hkrati vzgoja za življenje. Predvsem se posveča ključnim razvojnim ravnem (0-24 let): dojenček/malček (0-3leta), otrok (3-6 let), osnovnošolec (6-12let) in mladostnik (12-18let), ter zgodnja odraslost (18-24 let). V lepo urejenem okolju, zasnovanem za večvrstne skupine vsebuje dejavnosti, ki ustrezajo posebnim potrebam starostne skupine. V teh okoliščinah otroci, mladi in odrasli najdejo tisto, kar je potrebno za posameznikov razvoj, hkrati pa pridobijo resnične življenjske izkušnje, kaj pomeni živeti izpolnjeno življenje v družbi drugih.
Srce, idejna mama in utemeljiteljica pedagoške filozofije Montessori je italijanska zdravnica, antropologinja in karizmatična pedagoginja Maria Montessori. Gre za izobraževalno filozofijo in pedagogiko celostnega pogleda na človekov razvoj in njegovo polno življenje. Na vsaki stopnji razvoja in v vsakem razvojnem obdobju spremlja in podpira vitalne človekove potrebe od rojstva do smrti.
